»Do 13. leta je bilo mišljeno, da sem dekle, potem pa sem prišla v puberteto in se vse stvari, ki bi se morale zgoditi, niso zgodile ali pa so se zgodile preveč.«

»Očitno sem bil preveč zahteven, predvsem pa preveč neodvisen član nadzornega sveta.«

»Bila sem preveč transparentna.«

»Rekli so mi, da sem premlada, preveč seksi, preveč to in ono, a sem jim odgovarjala: Igralka sem.«

»Mogoče vidim vse skupaj preveč romantično, ker sem videl preveč filmov.«

»Vzorec sem poznala že na pamet, moja čustva so običajno označena kot dušeča, premočna, neobvladljiva. Označevali so me za preveč intenzivno, preveč posesivno, preveč temačno. Vedno znova so mi govorili, da sem preprosto preveč. Preveč česa? Nihče ni bil pripravljen pojasniti.«

»Nisem je mogel prenašati. Bal sem se, da me bo preveč ganila, preveč razburila, da bom po glasbi preveč potrt zaradi svoje situacije.«

»Občutil sem absolutno sovraštvo, kar pa se na žalost ni zgodilo prvič.«

»Doslej sem delal od doma ali pa sem šel z avtomobilom. Vendar so z avtomobilom preveliki stroški in preveč utrujajoče.«